Emanuel – Bog z nami
»Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.«
»Ljudstvo, ki je hodilo v temí, je zagledalo velíko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba. Zbúdil si silno radost, narédil si veliko veselje.«
Božično oznanilo preseneča. Vsemogočni se je izničil, postal je - nič, nepomemben, nikomur nevaren. Brez moči, nebogljen kot novorojeno dete.
Izničeni Bog, nebogljeno, betlehemsko dete v jasli položeno, je odgovor božičnega dne, razodetje božje ljubezni do človeka.
"Zate je Bog postal človek. Ti bi bil vekomaj mrtev, ko bi se Bog ne bil rodil v času. Ti bi nikoli ne bil rešen grešnega telesa, ko bi Bog ne bil vzel nase podobo grešnega telesa. Ko bi se ne zgodilo to usmiljenje, bi te beda za zmeraj imela v svoji oblasti. Ne oživel bi, ko bi se Bog ne srečal s tvojo smrtjo. Ti bi bil omagal, ko bi ti on ne pomagal. Ti bi se pogubil, ko bi on ne bil prišel." /sv. Avguštin/
"Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič te dni, nam je govoril po Sinu,..."
Tudi v gospodovem letu 2022, v času stiske, izgube, strahu, negotovosti nam Bog govori po Sinu. Govori nam po učlovečeni Besedi. Učlovečila se je Beseda, učlovečila Ljubezen, rodil se je Odrešenik.
Ni več brezciljnosti, ni več nesmiselnosti, rodilo se nam je dete, naše upanje. Prišel je nov svet, nov val življenja, novo obilje luči. Od kar je novorojeno Dete med nami, se širijo skozi naše zemeljske prostore nove duhovne moči, nove dušne radosti, novi valovi življenja.
Bog nas ne zapušča, ostaja zvest svojemu bistvu, ostaja zvest ljubezni, ostaja zvest človeku, ostaja z nami. Tu je vir božičnega veselja, tu čar, privlačnost božičnega dne, tu vir upanja, veselja, miru,...
Prerok Izaija nam kliče: "Vzklikajte radostno vse jeruzalemske razvaline..." Poglejmo ruševine našega časa. Naš "Jeruzalem" je mnogo kje v razvalinah. Koliko osamljenost, zapuščenosti, strahu, negotovosti, trpljenja, koliko vase zagledanosti, sebičnosti, sle po oblasti in moči, izključevanja…
Kljub vsem razvalinam imamo danes razlog za veliko praznovanje, za upanje in iskreno veselje. Gospod prihaja, tu je med nami, da bi potolažil svoje ljudstvo. "Kako ljubke so na gorah noge glasnika radosti, ki oznanja mir, prinaša veselo sporočilo, razglaša rešitev. Sionu govori: TVOJ BOG KRALJUJE!"
Naš praznik in naše veselje pogojuje to dejstvo. Če Bog kraljuje v naših srcih, potem je upanje. On bo odkupil Jeruzalem, on prihaja z namenom, da rešuje.
Če smo v adventnem času spremljali Gospoda na delu in mu dovolili, da je vstopil v naje življenje. Potem lahko s psalmistom vzklikamo: "Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela!" Čudovitejših del, kakor so ta, da je učlovečena Beseda dala vsem, ki so jo sprejeli pravico, da postanejo božji otroci, večjega daru si na tem svetu ne moremo misliti.
Ves čas adventa je Beseda iskala prostor v naših srcih, da bi se učlovečila in naselila med nami. Če nam je uspelo sprejeti Besedo, po kateri vse nastaja, potem se že obnavljajo razvaline, potem se že budi upanje, povezanost, sodelovanje, potem se že rojeva ljubezen do osamljenih, zapuščenih, potem živi služenje, sočutje …
Kakšen čudež življenja. Bog sestopa v razvaline našega časa, postaja človek, da bi s svojo milostjo in resnico obnovil obličje zemlje. V Njem je življenje, tisto, ki je luč ljudi. Vse ruševine, ki so nastale v človeški zgodovini so posledice pomanjkanja tega življenja, ki daje luč. Brez te luči je človek v temi.
Današnji praznik nas kliče, da sprejmemo njega, ki je Odrešenik, ki prihaj ne nas kot nebogleno dete. Samo ON je odsvit božjega veličastva in nosi vse z besedo svoje moči, samo on je izvršil očiščenje od grehov in če se je izvršilo v naših srcih, potem lahko praznujemo, potem je, kljub stiske, negotovosti, trpljenja, v nas božični mir, radost, potem je v nas življenja, ki ga daje samo Bog.
Vsem Vam in vašim dragi želim, da bi bili deležni življenja, miru in veselja, ki ga prinaša učlovečeni Bog, Emanuel – Bog z nami.