Božič


Poglej - prisluhni - razmisli...

Emanuel – Bog z nami

            »Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.«
            »Ljudstvo, ki je hodilo v temí, je zagledalo velíko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba. Zbúdil si silno radost, narédil si veliko veselje.«

            Božično oznanilo preseneča. Vsemogočni se je izni­čil, postal je - nič, nepomemben, nikomur nevaren. Brez moči, ne­bo­gljen kot novo­rojeno dete.
            Izničeni Bog, nebogljeno, betlehem­sko dete v ja­sli položeno, je odgovor božičnega dne, razodetje ­božje lju­bez­ni do človeka.
             "Zate je Bog po­stal človek. Ti bi bil vekomaj mr­tev, ko bi se Bog ne bil rodil v času. Ti bi nikoli ne bil rešen grešnega telesa, ko bi Bog ne bil vzel nase podobo grešnega tele­sa. Ko bi se ne zgodilo to usmil­jenje, bi te beda za zmeraj imela v svoji oblasti. Ne oživel bi, ko bi se Bog ne srečal s tvojo smrtjo. Ti bi bil omagal, ko bi ti on ne pomagal. Ti bi se pogu­bil, ko bi on ne bil prišel." /sv. Avguštin/
            "Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril oče­tom po prerokih, slednjič te dni, nam je govoril po Sinu,..."
            Tudi v gospodovem letu 2020, v času epidemije, izolacije, stiske, izgube, strahu, negotovosti nam Bog govori po Sinu. Go­vori nam po učlovečeni Besedi. Učlovečila se je Beseda, učlove­čila Ljubezen, rodil se je Odrešenik.
            Ni več brezciljnosti, ni več nesmiselnosti, rodilo se nam je dete, naše upanje. Prišel je nov svet, nov val življenja, novo obilje luči. Od kar je novorojeno Dete med nami, se širijo skozi naše zemeljske prostore nove duhovne moči, nove dušne radosti, novi valovi življenja.
            Bog nas ne zapušča, ostaja zvest svojemu bistvu, ostaja zvest ljubezni, ostaja zvest človeku, ostaja z nami. Tu je vir božičnega veselja, tu čar, pri­vlačnost božičnega dne, tu vir upanja, veselja, miru,...
            Prerok Izaija nam kliče: "Vzklikajte radostno vse jeruzalem­ske razvaline..." Poglejmo ruševine našega časa. Naš "Je­ruzalem" je mnogo kje v razvalinah. Koliko osamljenost, zapuščenosti, strahu, negotovosti, trpljenja zaradi virusa, koliko vase zagledanosti,  sebičnosti, sle po oblasti in moči, izključevanja…
            Kljub vsem razvalinam imamo danes razlog za veliko prazno­vanje, za upanje in iskreno veselje. Gospod prihaja, tu je med nami, da bi potolažil svoje ljudstvo. "Kako ljubke so na gorah noge glasnika radosti, ki oznanja mir, prinaša veselo sporočilo, razglaša reši­tev. Sionu govori: TVOJ BOG KRALJUJE!"
            Naš praznik in naše veselje pogojuje to dejstvo. Če Bog kra­ljuje v naših srcih, potem je upanje. On bo odkupil Jeruzalem, on prihaja z namenom, da rešuje.
            Če smo v adventnem času spremljali Gospoda na delu in mu dovolili, da je vstopil v naje življenje. Potem lahko s psalmistom vzklikamo: "Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela!" Čudovitejših del, kakor so ta, da je učlovečena Beseda  dala vsem, ki so jo sprejeli pravico, da po­stanejo božji otroci, večjega daru si na tem svetu ne moremo misliti.
            Ves čas adventa je Beseda iskala prostor v naših srcih, da bi se učlove­čila in naselila med nami. Če nam je uspelo sprejeti Besedo, po kateri vse nastaja, potem se že obnavljajo razvaline, potem se že budi upanje, povezanost, sodelovanje, potem se že rojeva ljubezen do osamljenih, zapuščenih, potem živi služenje, sočutje …
            Kakšen ču­dež življenja. Bog sestopa v razvaline našega časa, postaja člo­vek, da bi s svojo milostjo in resnico obnovil obličje zemlje. V Njem je življenje, tisto, ki je luč ljudi. Vse ruševine, ki so nastale v človeški zgodovini so posledice pomanjkanja tega ži­vljenja, ki daje luč. Brez te luči je človek v temi.
            Današnji praznik nas kliče, da sprejmemo njega, ki je Odre­šenik človeka. Samo ON je odsvit božjega veličastva in nosi vse z besedo svoje moči, samo on je izvršil očiščenje od grehov in če se je izvršilo v naših srcih, potem lahko  praznujemo, potem je, kljub epidemije, stiske, negotovosti, trpljenja, v nas božični mir, radost, potem je v nas življenja, ki ga daje samo Bog.
            Vsem Vam in vašim dragi želim, da bi bili deležni življenja, miru in veselja, ki ga prinaša učlovečeni Bog, Emanuel – Bog z nami.