Gospodovo darovanje - svečnica

Poglej - prisluhni -premisli - živi...

Jezusa prepoznajo »njegovi«

            "In naglo je stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete..." (Mal 3,16) tako je zapisal prerok Malahija in uresničila se je njegova prerokba na dan Jezusovega darovanja. Odrešenik je ob spremstvu Marije in Jožefa stopil kot nebogljeno dete, kot eden v množici ljudi v tempelj, v svoje svetišče.
            Kdo ga bo prepoznal, kdo bo v njem videl Gospoda, ki ga iskal Izraelski, izvoljen narod, po katerem so hrepeneli in ga iskali mnogi rodovi?
            Prepoznali so ga njegovi. Kdo so bili in so njegovi, kdo so tisti, ki so in tudi danes v nebogljenem detetu prepoznajo, vidijo Odrešenika? Njegovi so tisti, ki globoko v svojem srcu čutijo in so spoznali, da so nezaslužen dar, da je božji dar njihovo življenje, zdravje, sposobnosti, da je vse zastonjski dar, da je vse milost. Njegovi so tisti v katerih ni napuha, katerih srca niso napolnjena, povsem zasedena s samovšečnostjo, samoljubjem, ampak je v njihovih srcih prostor za božjega duha, za božjo ljubezen.
            Evangeljski odlomek današnjega praznika nam predstavlja enega izmed njegovih, Kristusovih, božjih ljudi - starčka Simeona. Starček Simeon je v nebogljenem otroku sredi množice prepoznal "Luč narodov", on o katerem je evangelist Luka zapisal "bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo". (Lk 2,25)
            Bil je pravičen. Danes pravičnost pomeni le to, da nikogar ne oškodujemo, da nimamo opravka s sodiščem..., da nismo nikomur nič dolžni. V stari zavezi je biti pravičen pomenilo, dati vsakemu svoje, vse postaviti na pravo mesto. Postaviti v svojem življenju Boga na pravo mesto in pravo mesto za Boga je prvo mesto, osrednje mesto. V tem pomenu je bil starček Simeon pravičen in zaradi tega Kristusov, zaradi tega je imel odprte oči in srce in prepoznal Odrešenika.
            Bil je bogaboječ. Bal se je porivati Boga navzdol, na zadnje mesto v svojem življenju, kot to dela človek današnjega dne. Vendar tega ni storil, ker bi se bal božje kazni, temveč iz ljubezni do Boga, kajti vedel je, da mu Bog hoče dobro, da mu Bog hiti na pomoč, da Bog pošilja na svet svojega sina Jezusa Kristusa, zato je bil bogaboječ in zato je bil božji in sposoben videti Odrešenika.
            Pričakoval je Izraelovo tolažbo. Bil je med redkimi, ki je zaradi pravičnosti, bogaboječnosti dojel duhovni pomen razodetja, bil je med redkimi, ki so pričakovali duhovnega mesija - odrešenika. Ni se slepil s pričakovanjem odrešenika kot kralja, mogočnika... Ni pozabil na podobo Odrešenika, ki jo je predstavil prerok Izaija: "Zaničevan je bil in zadnji med ljudmi, mož bolečin, izkušen v trpljenju,... Za naše zveličanje ga je zadela kazen, po njegovih ranah smo ozdraveli. Mučili so ga, a uklonil se je in ni odprl svojih ust..." (Iz 53) Zaradi tega spomina je starček Simeon prepoznal Mesija v otroku, ki ga je neugledna mati prinesla v tempelj.
            Zaradi pravičnosti, bogaboječnosti, zvestobe je bil Njegov, Kristusov, božji in deležen "razodetja od Svetega Duha", da je mogel spoznati Odrešenika, Izraelovo tolažbo, Luč v razsvetljenje narodov. V moči Svetega Duha je izgovoril besede: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih..." "Glejte to je luč v razsvetljenje poganov..." 
            Praznik Gospodovega darovanja - Svečnica nam zastavlja vprašanje, smo tudi mi Njegovi, smo Kristusovi, smo božji? Bom z očmi svojega duha, bom z očmi vere videl Odrešenika, videl LUČ - KRISTUSA, ki razsvetljuje našo temino, KRISTUSA - razkošen vdor žarkov v naš majhni, vase zaprt, zatohel svet.
            Današnji praznik nam kliče: "Odprite tej Luči vsa okna in vsa vrata! Ne zagrinjajte jih s težkimi zavesami greha in s tančicami površnosti, plehkosti."
            Naposled nikoli sami ne najdemo luči, vedno luč najde nas in nam razodene sama sebe. Jezus, Luč, ki nas išče, nam danes govori: "Jaz sem luč sveta!... Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi."
            Prosimo to živo Luč, naj nas vodi, naj razsvetli temo našega duha, temo zaslepljenosti, temo zakrknjenosti, temo plehkosti, sebičnosti, greha,...