Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    V trenutku obupa, v prepričanju, da se ji bliža smrt zasliši, grešnica iz današnjega evangeljskega odlomka, besede: "Pojdi in ne greši več!" Zanjo so bile te besede vesela novica, osrečujoče sporočilo. Nisi se povsem izgubila v puščavi svojega greha. Nekdo te je spremljal. Nekdo te pozna. Nekdo se zanima zate. Nekdo te ni izgubil izpred oči in ta nekdo je Bog, oče usmiljenja in odpuščanja, ki stoji pred teboj in ti govoril: "Pojdi v življenje."
     Isto veselo novico, sporočilo želi Bog povedani meni pri sv. spovedi, ON, ki me pozna, ki gleda name, ki se zanima zame in me ne izgubi izpred oči. Meni želi Bog reči: "Pojdi in odslej ne greši več!" Želi v puščavi našega življenja napraviti pot, ki vodi v življenje ne v obup in smrt; želi, da skozi pustinjo našega srca zažubori reka božjega življenja. Zakrament sprave je slavje, je praznik življenja, praznik zmage usmiljenja nad zlom, življenja nad smrtjo.
    Zato prosimo Gospoda, na današnjo peto postno nedeljo, naj v vsej moči začutimo, da nam odpira pot v življenje. Prosimo Gospoda za spoznanje, da vera ni organiziran in točno določen turistični izlet, ampak, da nam vera nudi eno samo zagotovilo, da nas Nekdo sredi puščave življenja stalno spremlja s svojim pogledom, ter nam s svojo ljubeznijo odpira pot odrešenja,...
    Gospod ti ne prihajaš k nam, da bi nas le tolažil in bodril, ti nam odpiraš pot skozi puščavo greha. Gospod, hvala ti, da nas, ko tavamo v puščavi greha, gledaš in nam z ljubeznijo, ter opuščanjem govoriš: "Pojdi in ne greši več!", da nam svojim odpuščanjem v zakramentu sprave pripravljaš slavje, praznik zmage nad mojim, našimi grehi.