Poglej - beri - razmili - živi >>>

    Ob poslušanju današnjih svetopisemskih odlomkov si je najbrž tudi kdo izmed nas na tihem rekel: Trda je ta beseda. Najprej beseda iz drugega berila: »Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.« Nato pa Jezusova beseda: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo!« Kot da bi ne bilo že tako dovolj zemeljskih požarov in pogorišč, materialnih in duhovnih!
    Ob teh in podobnih besedah šele vidimo, kako daleč Jezus presega naše omejene predstave o njem. Jezus združuje v sebi vsa navidezna nasprotja. Ni le ljubezniv, krotak in iz srca ponižen, ampak tudi silovit, zahteven, neizprosen. Človeka postavlja pred dokončno odločitev: zanj ali proti njemu.
    Kakšen je ogenj, ki ga je vrgel v svet Jezus? To je duhovni ogenj gorečnosti, zagnanosti, navdušenja, zavzetosti za Boga in za človeka, ogenj ljubezni, nesebičnosti, požrtvovalnosti, služenja, ogenj velikodušnosti, predanosti in razdajanja.
    Nevarnejša je duhovna mlačnost, brezbrižnost, nezainteresiranost, vseenost, ki se je danes tako razpasla. Že v knjigi Razodetja je rečeno: »Ker nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust« (Raz 3,16).
    Blaženi Maksimilijan Kolbe, ki je v taborišču v Auschwitzu prostovoljno šel v celico smrti namesto očeta številnih otrok, je v nekem pismu zapisal: »Največja kuga našega časa je verska brezbrižnost.«
    Odločitev za Jezusu, za božjo ljubezen prinaša nemir. Nemir, ki ga Jezus prinaša, bi moral biti v slehernem izmed nas. Kristusov nemir je nemir, ki človeka ne pusti, da bi bil zadovoljen s svojim življenjem.
    Vedimo, da v boju, v težavah, nismo nikoli sami, velika opora da ostanemo zvesti svoji odločitvi je Bog sam. Skupaj s psalmistom molimo: "Trdno sem upal vate, Gospod, sklonil si se k meni, uslišal si moje vpitje. Potegnil si me iz mračne jame, iz blatne mlakuže; moje noge si postavil na skalo, utrdil si moj korak ... Blagor njemu, ki svoje zaupanje stavi v Boga."
    Tudi mi, kakor psalmist, stavimo svoje zaupanje v Boga in sposobni bomo popolne odločitve za Kristusa. Ohranili bomo v sebi Kristusov nemir, ki ne bo dovolil, da bi zaspali v svoji samovšečnosti, povprečnosti, lagodnosti. Vnel se bo ogenj božje ljubezni, ki prinaša novo mladost; ogenj, ki razsvetli božjo podobo v sočloveku, ki ustvarja novega človeka, novo skupnost, nov svet.