Sveta Neža goduje 21. januarja.

Cerkev sv. Neže leži v grapi sredi hribov, kjer so posejane samotne kmetije. Na zahodni strani cerkve je zvonik iz 17. stoletja prislonjen na pravokotno ladjo. Gotski prezbiteri na vzhodu cerkve ima na oglih nestopnjevane opornike in je v tlorisu kvadrat s ploskim tristranim zaključkom. Ladja je povsem nerazčlenjena in ima v južni steni poleg novejšega vhoda nizko in široko šilasto okno.

Prezbiterij je obokan s petdelnim rebrastim obokom. V njem se na večih mestih izpod mnogih beležev kažejo stenske slikarije. V slavoloku je velika starčeva glava, na notranji slavoločni strani sta Kain in Abel, na južni steni okog okna pa je vsta proti oknu obrnjenih glav. Slikarije so izvršene v toplih rjavordečih tonih poleg rumene in zelene in vijolične. Verjetno iz 16. stoletja. Ladja je pokrita z ravnim lesenim stropom. Tlak sestavljajo velike kamnite plošče.

Lesen glavni oltar ima slikana krila. Na njih se razbere zapis: "HOc altare erexit M. Iae. Vrabitsh Paroch. et comos. St. Martini 1648, renovatum V.P.M. ... 1834." Na hrbtni strani sta letnica 1752 in 1889, ki nakazujeta druge obnove. Zadnjič je oltar obnovil Ivan Cesar iz Mozirja 1922. V glavni niši je sv. Neža, v atiki relijef sv. Barbare delo lokalne rezbarske delavnice sredi 17. stoletja. Na krilih sta naslikani sv. Katarina in sv. Helena. Oba stranska oltarja stojita na zidanih menzah, z gladkima stebroma in enako atiko. V levem oltarju sta sliki sv. Agate in Brezmadežne, v desnem pa sliki sv. Jerneja s sv. Magdaleno v Atiki. Delo spominja na priznanega mojstra Straussa.

Prižnica je iz 18. stoletja s slikami štirih evangelistov. Križev pot je koloriran bakrorez iz 19. stoletja s slovenskimi napisi.

 

Bogoslužja v Cerkvi sv. Neže:

Na sveti večer, 24. december
Na god sv. Neže, 21. januar
za veliko noč
za lepo nedeljo (1. nedeljo v avgustu)