Poglej, prisluhni, razmisli, živi...

Krst vrata v neminljivost

            Nedelja Jezusovega krsta nas spodbuja k razmišljanju o ži­vljen­ju, o človeškem hrepenenju po življenju.
            Ob poslavljanju starega in prihodu novega leta v pogovorih ljudje pogosto drug drugemu potarnamo, ka­ko hitro te­če čas, kako hitro tečejo leta in ob tem tarnanju se dotikamo te­meljnega dejstva človekovega zemeljskega življenja minljivosti. Minljivost je kakor nepremagljiva zver, ki nepresta­no, neizprosno odžira na­še zemeljsko bivanje. Vsak dan, ki je mi­nil, ti resnobno naznan­ja: tvoje življenje je spet za en dan krajše.
            Ob dejstvu minlji­vosti se nam postavljajo vprašanje: Kdo sem človek? Sem bitje za smrt?  Ob minljivosti se v nas prebuja nezadovoljstvo. Zato, ker hočemo biti, živeti, ne izginiti. Zara­di izginjanja ze­melj­skega življenja se v nas jasni spoznanje, da to življenje ni ži­vljenje, pač pa prebuja goreče hrepenenje po življenju, po ne izginjajočem življenju, neuničljivem biti.
            Kje je odgovor, kdo nas lahko reši stiske minljivosti, kdo izpolni naše hrepenenje po življenju, po ne izginjajočem življen­ju?
            Nedelja Jezusovega krsta usmerja naš pogled v smer, kjer je odgovor, rešitev, kjer je izpolnitev človekovega hrepenenja po življenju.
            "... Za menoj pride močnejši od mene ... Jaz sem vas krstil z vodo, On pa vas bo krstil s Svetim Duhom." S te­mi besedami je Janez Krstnik Judom oznanjal rešitev iz stiske minljivosti, oznanjal neminljivo življenje, ki prihaja po Jezusu Kristusu. Kristusov krst prinaša nekaj novega, ustvarja novo stvarnost. Kristusov krst, ki ga je ob Jordanu oznanjal Janez Krstnik, odpira vsakemu, ki je z njim zaznamovan novo dimenzijo življenja, ki edina lahko reši človeka stiske minljivosti, ki edina lahko umiri nemirno človeško srce. Po krstu je vsakemu krščencu odprta dimenzija božjega, so odprta vrata večnega ži­vljenja, mu je razkrito obzorje polnosti, izobilja življenja.
            Vsak dan, ki mine tudi nam naznanja: tvoje življenje je spet za en dan krajše, tudi mi, ki živimo 10. januar leta 2021, doživ­ljamo stisko minljivosti, tudi mi nosimo hrepenenje po ne izginjajočem, neminljivem življenju. A naše minljivo življenje je bilo s krstom zaznamovano z neminljivostjo, naše minljivo življenje z več­nostjo, odprto nam je božje ži­vljenje, povabljeni smo k izobilju življenja.
            Praznik Jezusovega krsta želi v nas prebuditi veselje nad dejstvom, da smo zaznamovani z Jezusovim krstom, zaznamovani z neminljivostjo, veselje, da smo povabljeni v deželo božje ži­vljenja. Ob našem krstu je Bog nad nami izrekel besede: "Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči. Nad teboj imam veselje."
            Današnja nedelja nam postavlja vprašanje: »Živiš življenje, v katero si bil povabljen ob krstu, ali pa si obstal pri odprtih vratih neminljivosti?« Postavlja vprašanje: »Stopaš po deželi bo­žjega ži­vljenja, po deže­li dobrote, usmiljenja, ponižnosti, ljubezni? Ali stopaš po deželi zgolj človeškega, minljivega življenja, po deže­li, kjer vsakdo išče zase le "kruha in iger", po deželi katere »raj« je čim več imeti, katere raj je užitek, biti nad drugimi, imeti prvo in zadnjo besedo, oblast, … katere raj pa je v res­nici rev­ščina predmetne­ga in porabniškega sveta, po deželi ka­te­re zadnja meja in konec je smrt?«
            Veselo oznanilo praznika Jezusovega krsta nas vabi: "Ne obotavljaj se, vstopi v deželo božjega; živi življenje, ki ti je bilo darovano pri krstu!" Prisluhnimo oznanilu, današnje nedelje. Naj Bog tudi danes, jutri,... nad nami izreka besede: "Ti si moj ljub­ljeni sin, ljubljena hči. Nad teboj imam veselje." V ži­vljenju iz krsta je rešitev stiske minljivosti je izpolnitev naše­ga hrepenenja po življenju, po neuničljivem življenju, po izobil­ju življenja.