Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje,« pravi nebeški Oče Jezusu, ki je vstopil v Jordan in se potopil v greh množice. Bog je imel za razmislek vso večnost. In vendar, da bi se nam razodel in nas rešil je stopil na pot ljubezni, ponižnosti in se postavil v vrsto z grešniki. Jezus se razodene kot Sin, ki se pridruži bratom v največji potrebi, potrebi po odpuščanju. Oče ga v tem slovesno potrdi.
    Jezusov krst predstavlja Jezusovo temeljno odločitev – solidarnost do človeka. Ta izvira iz njegove Sinovske narave. Jezus pozna Očetovo ljubezen in jo želi pokazati ljudem s tem, da postane njihov brat. Pred Jezusovim krstom smo videli Janeza Krstnika. On predstavlja vsa človeška hrepenenja po Bogu. Takšen je človek pred Bogom, ki prihaja.
    Pri Jezusovem krstu pa vidimo Boga, ki se želi dati človeku. Takšen je Gospod pred človekom. Krst pomeni vstop v veselo oznanilo, v božje kraljestvo, v božjo pričujočnost. Janez Krstnik je govoril o Jezusu, ki nas bo krstil v Svetem Duhu.
    Toda ta se na presenečenje vseh sam da krstiti Janezu. Prav na ta način nam daje Svetega Duha. Nihče ni nikoli mislil, da se bo Gospod do konca potopil v našo človeškost in nam dal svoje življenje, sam pa sprejel našo smrt. On nas ljubi in bi se rad združil z nami. Ker se mi nismo mogli povzpeti do njega je sam prišel k nam.
    Prizor krsta oriše skrivnost učlovečenja: Bog je postal človek, solidaren z nami v vsem, da bi mi postali božji, solidarni v vsem z njim. Njegova človeškost je začetek našega poboženja. Na ta način Jezus začenja svoje javno delovanje. Namesto velikih programskih govorov naredi resnično dejanje, izvrši odločitev in izbere slog, ki ga bo spremljal vse življenje, pot zastonjske ljubezni.

    Pri krstu vsakega od nas se je Bog sklonil nad našo zibelko, nad našo nemoč, nebogljenost in govoril enake besede: »Ti si moj ljubljeni otrok.« Tudi mi smo tedaj postali maziljenci Sv. Duha in prejeli poslanstvo, sodelovati z Bogom, da bi tako tudi o nas govorili, kakor so o Kristusu: Hodil je po zemlji in delal dobro!
    Po krstu smo sprejeli tudi veliko odgovornost za to, da zrno Božjega življenja, ki je po Svetem Duhu vsejano v nas, skrbno gojimo, da se bo v nas razraslo in obrodilo sad, ki ne mine.
    Naš krst nam nalaga stanovitnost v poslušnosti Bogu in v spolnjevanju tega, kar nam po svojem Sinu naroča. Zavestno živeti iz svojega krsta, skladno z dostojanstvom Božjih posinovljencev, da bomo tako vredni postati dediči nebes.
    Naj bo v našem srcu na današnjo nedeljo hvaležnost za dar sv. krsta, za dar božjega otroštva in prošnja, da bi kot ljubljenci božji živeli svoj vsak dan.