Župnijska cerkev je posvečena sv. Iliju, opatu, ki goduje 1. septembra. Pri domačinih je patron bolj znan pod imenom Egidij.
O zidavi in njeni posvetitvi ni podatkov. Od stare cerkve je ohranjena pravokotna ladja z vzhodnim zvonikom in verjetno tudi s šilasto banjo obokana zakristija na zvonikovi senčni strani. V ladji, mogoče tudi v prezbiteriju je bil prvotno v višini sten raven lesen strop. Zidava je neurejena iz klanega skrila z mnogo malte. Zvonik je obdržal prvotno višino. Šilasti slavolok z živimi robovi in rahlo zlomljen lok portalov, ki vodita iz prezbiterija v zakristijo, ter z ladijskega podstrešja v zvonik postavljata stavbo s tlorisom vred v 13. stoletje.
Cerkev je bila prezidana v baroku (17.stol.). Dvoladijsko razdeljena s pomočjo treh stebrov v podolžni osi ladje. Vsi oboki so iz opeke. V tem času sta bili prizidani tudi obe stranski kapeli, s katerimi je tloris dobil obliko križa.
Za severno kapelo poroča Diarium parochiae Guettenstainensis iz prevaljskega župnijskega arhiva, da se je v njej darovala prvič sv. maša 4.10.1680. Tudi nagrobni napis 16.7.1683 umrlega in v kripti te kapele pokopanega ravenskega grofa Matije Sichtena potrjuje to letnico: ... qui, cum in honorem crucifixi Jesu Dei Filii hoc sacellum eius sumptibus consummatum est, tradidit spiritum.
Ker Valvasorjeva slika v navedenem delu južne kapele še ne pozna, je bila pač tudi ta v istem času dozidana.
Izza leta 1854 ima cerkev novo ostrešje, je z opeko krita, z žlebovi in požarnim zidom opremljena, obok v prezbiteriju je za nekoliko čevlje povišan (cerkveni računi za leto 1857). Leta 1854 pogoreli zvonik je dobil leta 1863/64 sedanje ostrešje, obloženo s pocinkano pločevino (cerkveni račun 1864,1866) Leta 1895 zvonik ponovno krit s pocinkano pločevino.
Leta 1936 je bila cerkev zunaj na novo ometana ter leta 1934 znotraj preslikana (Fr. Horvat) slikarija na oboku prezbiterija in križeve kapele je ostala stara.
Mere cerkve v notranjosti:
- Ladja: dolžina 16.30 m, širina 8,35 m, višina 5,90 m.
- Prezbiterij: dolžina 4,85 m, širina 4,55 m, višina 6,35 m.
- Stranski kapeli: dolžina 5,60, šisirna 5,45 m, višina 5,50 m.
- Lopa pred velikimi vrati: dolžina 5,60 m, širina 4 m.
- Zakristija: dolžina 5,80 m, širina 3,40 m, višina 3 m.
Iz zakristije je peljal hodnik v križevo kapelo, sedaj (po letu 1991) del zakristije, od koder vodijo vijačne stopnice iz železa v prostor nad zakristijo, kjer je zhramba za parametre in soba za ministrante.
Debelina zidu pod zvonikom 1,10 m, v ladji 0,90 m. Zvonik zidani del je visok 20 m, ostrešje do jabolke 13 m, skupaj z jabolkom in križem je zvonik visok 36 m.
OLTARJI:
/oltarji so vsi baročni/
GLAVNI OLTAR SV. EGIDIJA:
Glavni oltar sv. Ilija, ob nogah košuta in angel z mitro; ob straneh kipa sv. Urha in sv.Miklavža. na stranskih lokih sta dve nesorazmerno majhni figurici svetnikov (Simon in Juda). Nad glavnim zavetnikom je kip sv. Luke z Marijino podobo-reliefom in z volom; okoli dva večja angela in več angelskih glavic. vse razen zidane menze je leseno (tudi pri ostalih oltarjih). Na oboku slika sv.Trojice, v kotih evangelisti.
STRANSKI OLTAR SRCA JEZUSOVEGA:
Slike - klikni
Glavni kip izdelal Ivan Sojč iz Maribora leta1946. Prej je bila tu glavna podoba Angela varuha (v ozadju na podobi Tobijeva zgodba in Jakobova lestev), ki sedaj visi v križevi kapeli. Ob straneh kipa sv. Jožefa in sv. Andreja; zgoraj podoba nadangela Mihaela in kipi štirih angelov. Za tabernakljem je le deloma čitljiv napis, ki datira oltar v leto 1710, ko sta ga v čast angelu varuhu dala postaviti grof Andrej Sichten in njegova žeha Eleonora. A ves oltar je stal, kot kaže pripis v zgoraj omenjenem Diariju, v cerkvi sv. Antona. Še leta 1754 je stal na mestu sedanjega oltarja Srca Jezusovega, oltar sv. Janeza Evangelista. (Mrliška matica prevaljska, ki pravi, da je beneficiat Simon Matajdl v cerkvi sv. Egidija pri oltarju sv. Janeza...)
MARIJIN STRANSKI OLTAR:
Na evangeljski strani je Marijin oltar z glavnim kipom Naše ljube Gospe presvetega Srca. Ta titulus se začne v naših krajih širiti šele po letu 1874, kip torej ni star kot oltar, ki nosi renesančne poteze. Ob straneh kipa sv. Joahima in sv. Ane; zgoraj podoba Oznanjenja. (prim.: p.Severin Korošec, Naša ljuba Gospa presv. Srca, upanje obupujočih, Maribor 1923)
KRIŽEV OLTAR:
Oltar v kapeli na evangeljski strani je posvečen Kristusovi smrtni muki na križu. Bil je bratovski oltar istoimenske nekdanje bratovščine. Kristus na križu ima zaprte oči a še dvignjeno glavo. Ob vznožju Magdalena, ob strani Marija in sv.Janez. zadaj slika Jeruzalema v mraku, spodaj ogenj vic, deloma v sliki, deloma v reliefu s figurami trpečih. Ob strani oltarja po en angel z gobo in sulico. Nad križem Bog Oče in Sv. Duh, obdana z angelci. Pod menzo vdolbina za božji grob, pred njo lepo izdelana železna mreža. Obok te kapele je bil poslikam (leta 1968 pokrite z beležem) z ostalimi štirimi skrivnostmi žalostnega dela rožnega venca.
FLORIJANOV OLTAR:
V kapeli na južni strani stoji oltar sv.Florijana. Nad svetnikovim kipom je ovalna podoba s prizorom iz njegovega mučeništva: z mostu ga mečejo v reko. Ob straneh kipa sv. Jurija in sv. Donata.
Diarij 1698 pozna še oltar sv. Tomaža Kanterburiškega v zakristiji. Vse štiri stranske oltarje je v letih 1946/47 obnovil Zoratti iz Maribora.
SLIKE:
Pieta
V Florjanovi kapeli visi slika Marije z Jezusom (mrtvim) v naročju. Napis pod njo pravi, da jo je leta 1667 v spomin sebi in svojim dal narediti tržan Franc Markhatsch. Dieses bildt halder Ehrumest und farmerub Herr Franciscus Markhatsch seiner, seines selligen Herr Vattern Anderasen Markhatseh, fraun Mutter Ursula und des gauzen Frendtscahft gedachtus machen lassen in Jahr 1667. Na okvirju podobe: renoviert dureh Wohltkaterin Josefa Hade 1893.
Sv. Uršula
Precej stara bo tudi slika sv. Uršule, ki visi v Florijanovi kapeli.
Angel Varuh
Podoba Angela varuha (v ozadju na podobi Tobijeva zgodba in Jakobova lestev) visi v križevi kapeli. Ta slika je bila pred obnovo stranskega oltarja na listni strani (oltar angelov varuhov).
Kristusova trnjeva glava
V lepem, a žal poškodovanem pozlačenem okvirju je podoba Kristusove trnjeve glave, ki se izpostavi le za devet dnevnico v tihem tednu, sicer visi v križevi kapeli.
Juda Tadej
V Križevi kapeli visi podoba apostola Juda Tadeja, ki je bila prej v prizidku k severni kapeli pri vhodu v kapelo, ki je bil leta1991 porušen.
Križev pot
Postaje križevega pota so slikane na platno, v enostavnih okvirjih. Po pravopisu napisov sodeč so iz druge polovice prejšnjega stoletja, iz leta 1895.
OSTALA OPREMA:
Leseno prižnico (odstranjeno l.1968) je krasil relief preroka Natana pred Davidom. (shranjen v župnišču)
Kamnit krstilnik z enostavnim lesenim nastavkom in kipom, obnovljen 1968. Krstni kamen leta 1991 iz Florjanove kapele odstranjen. Kip Janez Krstnik, ki krščuje Jezusa shranjen v župnišču.
Orgle z enim manualom in popolnim pedalom imajo deset registrov, mehanične; mojster in čas nastanka neznan.
Orgle leta 1991 prepeljane v Škofijsko orglarsko delavnico v Hoče. Leta 1992 obnovljene, nov igralnik z dvojnim manualom (popoln posnetek starega) in nov pozitiv z štirimi registri. Orgle leta 1992 na novo prepleskane svetli hrast. Okraski na orglah obnovljeni in pozlačeni.
Luster, 18 svečni sredi cerkve, pvsevdogotski, je bil naročen l.1902 na Dunaju. Je iz masivne kovine - medenina. (?) Majnši iz tolčene pločevine, starejši. (?)
Tlak iz naravnega kamna je bil iz leta 1880. Zaradi poškodb tlak zamenjan leta1992 z novim kamnom (grški marmor kristalino, pelos in hotavelski). Tlak narejen po načrtih dipl. ing. arh. Kvaternik Franca iz Ljubljane.
Nagrobniki in spominske plošče v cerkvi sv. Egidija
Za zgodovino cerkve sv. Egidija je izjemno zanimiv tudi seznam oseb, ki so bile do sredine 17. stoletja pokopane v cerkvi sv. Egidija. V poročilu o stanju župnije Guštanj z dne 2. septembra 1667 je župnik Jakob Rormaister zapisal, kateri imenitneži so bili do takrat pokopani v podružni cerkvi sv. Egidija »v času protireformacije (reformae religionis) so bili v cerkvi pokopani Wolfgang Rupert Gaisruck, Krištof Hebenstreit in njegova žena Doroteja.
Dne 16. julija 1646 so v cerkvi pokopali Kristino, hčerko Frančiška Rudolfa Ruestorfa. Istega leta (točen datum ni naveden) so v cerkvi na desni strani Marijinega stranskega oltarja pokopali tudi sina Janeza Jakoba Javornika. Na levi strani stranskega oltarja sv. Janeza Evangelista so 2. februarja 1653 pokopali Jakobovo ženo Uršulo Javornik. Dne 23. maja 1658 pa so pod stopnicami v prezbiterij pokopali prej omenjenega Janeza Jakoba Javornika. Nadalje so pokopali še dva njegova sinova. Wolfgang Jakob je bil pokopan 7. julija 1663, Karl Rudolf pa 28. maja 1665.
Dne 10. februarja 1653 so pri prvem stebru pokopali Wolfganga Sigismunda Gaisrucka in njegov kamnit nagrobnik vzidali v steno, vendar ni več ohranjen.
Novi grob je nastal 15. novembra 1654, ko so v cerkvi na južni strani stebrov pokopali Andreja Vinošiča. Tudi njemu so v cerkvi postavili kamnit nagrobnik, ki pa zdaj ni več ohranjen. Čez pet let, 9. avgusta 1659, so v cerkvi pokopali še njegovega sina Jurija Andreja Vinošiča. Iz te rodbine je v cerkvi pokopan še Sebastjan Vinošič, prošt v Kraigu na Koroškem. Pokopali so ga 3. februarja 1659 desno od stopnic in portala v zakristijo, kjer njegov lep kamnit nagrobnik stoji še danes.
Leta 1656 so v cerkvi na levi strani stebrov pokopali tudi Elizabeto Staudach. Dne 9. aprila 1666 so v sredini cerkve pokopali Ano Marijo Kulmer.
Od članov rodbine Sichten so v srednjem delu cerkve pokopane tri hčerke Matije Sichtena. Hčerko Kristino Veroniko so pokopali sredi leta 1650, Evo Kristino, ki je umrla po krstu, leta 1656, in 27. junija 1665 še Marijo Gertrudo.
Dne 22. avgusta 1661 so v cerkvi pokopali še Janeza Metniza, a žal ni zabeležen njegov poklic.
V cerkvi so 20. oktobra 1666 pokopali tudi Andreja Markatscha, protipisarja (Gegenschreiber) urada Guštanj. Njegovo ženo Uršulo so pokopali 7. oktobra 1688, njegovega sina Frančiška pa 19. junija 1667.
Leta 1654 pa so k večnemu počitku v cerkvi položili tudi duhovnika Karla Marka in mu postavili kamnit nagrobnik«.
1. Nagrobnik Franca Ksaverja Feichtingerja, prvega župnika leta 1861 obnovljene župnije v trgu Guštanj.
/na zunanji južni steni zvonika/
Prevod:
Tukaj počiva gospod
Franc Ksaver Feichtinger
rojen, 9. novembra 1801, v duhovnika posvečen
24. avgusta 1825, od 18. septembra 1844 upravitelj
kuratnega beneficija v Guštanju
in od 1. januarja 1861 prvi župnik leta
1792 ukinjene trške župnije
Guštanj,
umrl 18. oktobera 1874.
Bog naj mu nakloni večni mir
Amen
2. Plošča ustanovitve bratovščine Kristusove smrtne muke
/Ob prehodu v križevo kapelo, na desni strani, sledeči trije kronogrami/
Napis na plošči:
INNOCENTIVS XI CHRISTI AGONIZANTIS CON
GREGATIONEM IN HOC SACELLO STABILIVIT.
(seštevek vseh let = 1682)
LEOPOLDVS I. HVIC SODALITIO
INSERTVS TVRCAS VIENNA REPVLIT
ATQVE STRIGONIO EXTVRBAVIT,
HOC SIGNO X VICIT.
(seštevek vseh let = 1683)
SACERDOS IN OPPIDO GVETTENSTAINII PERPETVO
STABILITER HABITANS FVNDATVS FVIT.
(seštevek vseh let = 1684).
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Inocenc XI. je ustanovil v tej kapeli Bratovščino Kristusove agonije. (1682)
Leopold I. vpisan v to bratovščino je Turke pregnal izpred Dunaja, jih v Estergonu porazil ter z znamenjem križa zmagal. (1683)
V trgu Guštanj je bil nastavljen stalno bivajoč duhovnik. (1684).
3. Nagrobnik guštanjskega župnika Gašperja Pilata iz leta 1706
/Ob prehodu v križevo kapelo, na desni strani pod kronogramom je lepo izdelan nagrobnik, ki v reliefu predstavlja pod križem klečečega starega duhovnika/
Okoli križa napis:
SPES NVLLI IMPONIT QVIS QVAM
(PRO) IN TE CHRISTE REPONIT (IMPONIT).
Pod križem:
HINC EGO CASPARVS PILLATH
CREDO SPERO AMO IN PVLVEREM
REVERTOR EXSPECTO CARNIS
RESVRECTIONEM ET VITAM
AETERNAM AMEN.
LECTOR AMICE DEI QVAESO
MEMENTO MEI.
AETATIS 62
OBIIT ANNO MDCCVI (MENSE) IVLY DIE 28.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Nikogar drugega ne postavlja svojega upanja, kdor ga postavlja v tebe, Kristus, zato jaz Gašper Pilat verujem, upam, ljubim, se v prah vračam, pričakujem vstajenja mesa in večno življenje, amen. Bralec, božji prijatelj, prosim, spomni se me. V 62. letu življenja umrl 28.julija 1706.
4. Nagrobnik guštanjskega beneficiata Simona Matajdla
/V lopi na južni steni zgoraj; napis nad katerim je relijef s kelihom in hostijo/
Napis:
HOC IN TVMVLO REQVIESCIT A.R.D.
SIMON MATTHEIDL SACERDOS IVBI-
LATVS PRIMVS LOCI PER ANNOS 48
BENEFICIATVS VIR PIVS EXEMPLARIS
DILECTVS DEO ET HOMINIBVS ATQVE
INDEFESSVS AD VLTIMAM VSQVE SE-
NECTAE IN VINEA DNNI OPERARIVS
MORTVVS QVIDEM EST AET SVAE
73. 1754. 27 FEBR. SENEX ET PLEN-
VS DIERVM IVSTVS TAMEN HIC IN
MEMORIA AETERNA VIVIT. CVI DEVS RE-
QVIEM TEMPITERNAE DONET ET REQVIE-
SCERE. FACIAT IN PACE. AMEN.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
V tem grobu počiva častiti gospod Simon Matheidl duhovnik jubilant, skozi 48 let prvi beneficiat tega kraja. Mož pobožen, zgleden, ljub Bogu in ljudem ter neutruden delavec do skrajne starosti v božjem vinogradu. Umrl je 73 let star 27. februarja 1754 star, dnevov poln. Ta pravični pa živi v večnem spominu. Bog mu da večni mir in mu da v miru počivati. Amen.
5. Nagrobnik Matije Sichtena
/Ob prehodu v križevo kapelo, na levi strani, z grbom okrašen nagrobnik grofa Matije Sichtena iz Raven/
Napis:
RECTE FACIENDO NEMINEM TIMEAS
HAC IN CRYPTA SEPVLTVS IACET
ILLVSTRIMVS D.D. MATHIA(S) SICHTEN
DOMINVS IN STREITEBEN INCLVTI(A) ARCHIDVCATVS
CARINTHIAE MAIORIS CONSILII DEPVTATVS
NEC NON SVPREMVS INFERIORIS TRABVRGI ET IN
GVETTENSTAIN QVAESTOR.
QVI
DVM IN HONOREM
CRVCIFIXI IESV DEI FILII
EIVS SVMPTIBUS HOC SACELLVM
CONSVMMATVM EST TRADIDIT SPIRITVM
DIE VENERIS XVI IVLII M.DC.LXXXIII.
ANNO AETATIS XXXXXIX.
PIE IESV DOMINE DONA EI REQVIEM.
AMEN.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Pravega ravnanja se nihče ne boji.
V tej kripti leži pokopan plemeniti gospod Matija Sichten, gospod na Ravnah. Izvoljen v višji svet slavne vojvodine Koroške ter vrhovni kvestor (vodja prejemniških uradov) Spodnjega Dravograda in Guštanja. Ko je bila na njegove stroške dovršena ta kapela v čast križanega božjega sina Jezusa, je umrl v petek 16. julija 1685, 59 let star. Gospod Jezus daj mu pokoj.
6. Nagrobnik Andreja Čebula
/V lopi na levi strani vhodnih vrat spodaj nagrobnik l. 1781 umrlega Andreja Tschebull-a, fundatorja devetdnevnice pred praznikom Brezmadežne - z relijefom Brezmadežne in moža, ki kleči pred njo/
Napis:
Hier Ruhet der Edl Veste Herr Andreas
Tschebull Stifter der 9 Tägigen Andacht
zu der Unbeflectten Empfängniis Maria
welicher den 19.ten October 1781 das zeitliche
rait dem Ewigen Leben in 54.ten Jahr seines
Alters Verwechseltt.
Gott verleiche Ihme und allen Christgläubigen
Seelen die Ewige Ruhe.
R. Amen.
Beßer bette einen Vatter unser vor meine Arme Seele.
Prevod:
Tu počiva plemeniti gospod Andrej Tschebull, ki je bil ustanovitelj 9 dnevne pobožnosti na čast brezmadežni devici Mariji. Dne 19. oktobra 1781 je v starosti 54 let dozorel za večno življenje. Bog naj podeli njegovi duši in dušam vseh kristjanov večni mir. Amen. Zmoli en očenaš za mojo ubogo dušo.
7. Nagrobnik Johanna Karla Javorniškega
/Ob lopi na desni strani vhodnih vrat spodaj; (pred l.1991 med obokom, ki ločuje ladjo od prezbiterija, ob obhajilni mizi na evangelski strani) nemški nagrobnik l.1671 umrlega Johanna Carla von Javornegg und Gambs ter njegovega očeta in žene. Okrašen z grbom./
Napis:
Hie Ligt Pegraben Der Woll Gepohrne Herr
Herr Iohann Carl Herr Von Iabornegg Vnd Gambs-
negg Frey Herr Von Vnd Zv Gambsnegg Vnd Modern –
dorff Herr Avff Vnterpergen, Oberaich Vnd
Tvrm Ihr Rom. Keys. May. Spanisch Diensten
Wie avch Einer Hoch Lobl Landtschafft In
Erzherzogtvmb Khärntten der o Ritter-
schaft Vnd Gilt Pferdt Gewester Leyt-
nant Zv Fves Vnd Pferdt. Avch nach Mals
Verordneter Des Grossen Avsschvs Vnd
Obereinnehmer Zv Gvettenstein Seines
Alters 57. Iar Ist Gestorben 1671.
Wie Avch Sein Herr Vatter Vnd Frav
Mvtter Als Herr Herr Hanns Iacob Von
Iaboremegg pp Hochgedachter Lobl.
Landtschafft Verordneter des Gro-
sen Avsschvs Vnd Vber Der Ritter-
schaft, Rittmeister Vnd Sein Gemahel
Vrsvla Ein Geborne Frav Von Mosheimb.
Prevod:
Tukaj počiva plemenito rojeni gospod Janez Karl Javornik Gamsenek, baron z Gamseneka, Moderndorfa, gospod na Podgori, Zgornjem Dobu in Turnu. Za časa svojega življenja je bil v španski službi rimskega cesarja, bil je član koroških deželnih stanov, nekdanji poročnik konjenice, član velikega sveta in vodja višjega prejemniškega urada v Guštanju. Umrl je leta 1671 v 57. letu svoje starosti. Tudi njegov oče Janez Jakob Javornik je bil član koroških deželnih stanov in stotnik pri konjenici. Njegova žena (mati) je bila Uršula rojena Mosheim.
8. Nagrobnik Jakoba Steinberga
/V lopi na desni strani vhodnih vrat, zgoraj (prej v Križevi kapeli na desni steni pred vrati) plošča z grbom in napisom napisom/
Napis:
Hier ruhet in Gott der Wohl Edl geborene Herr Jacob Christoph Edler v. Steinberg des Römischen Reiches dan der K.n.K. Erb. Königreich und Landen Ritter, Herr auf Unterbergen, welcher den 10. Juli 1763, in 63 Jahr seines Alters das Zeitliche gesegnet hat, dem der Almächtige Gott die Ewige glückseligkeit werleichen der Leser aber seine Seele mit einem Vatter unser ingedenck seyn wolle.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Tu počiva v Gospodu blago in plemenito rodni gospod Jakob Krištof plemenit iz Štajnberga rimskega cesarstva nato dedni cesarsko kraljevski in deželni vitez, gospod s Podgore, ki se je 10. julija 1763 v svojem 83. letu poslovil od minevnega, ki mu naj vsemogočni Bog podeli večno blaženost. Bralec pa se njegove duše spomni z očenašem.
9. Spominska plošča Sacra obligata
/V lopi levo od vhodnih vrat, zgoraj (prej v zakristiji, oz. v nekdanjem prehodu /zazidan leta 1991/ v križevo kapelo) plošča z napisom/
Napis:
SACRA OBLIGATA
IN PERPETVVM
PRO FVNDATORIBUS
SACERDOTIS SVSTENTANDI
IN OPPIDO GVETTENSTAIN
ILLMMO DNNO IOANNE ANDREAA SICHTEN
ADM RDO DNNO CASPARO PILLATH,
EO RVMQVE COGNATIS.
PRIMO OMNI DIE LVNAE IN SACELLO
CHRISTI CRVCIFIXI.
SECVNDO, OMNI DIE SABBATIADARAM
B. MARIAE V.
TERTIO OMNI ANNO DIE XVI IVLII
ANNIVERSARIVM.
ITEM CATEHECHESIS OMNI DIE DOMINICA
HAEC FVNDATIO FACTA EST ANNO M.DC.LXXXIIII
AVCTA ANNO M.DC.LXXXXIX.
Prevod:
Obvezne maše za vedno za ustanovitelje vzdrževanja duhovnika v trgu Guštanj slavnega gospoda Janeza Andreja Sichtena in zelo častitiljivega gospoda Gašpera Pilata in njihove sorodnike: Prvič: vsak ponedeljek v križevi kapeli Drugič: vsako soboto pri oltarju blažene Marije Brezmadežne Tretjič: vsako leto na 16. julija obletnico in še kateheza vsako nedeljo. Ta ustanova je bila ustanovljena leta 1683, pomnožena leta 1695.
10. Nagrobnik duhovnika Petra Mitsche
/V lopi na južni steni spodaj napis (prej; Ob nekdanji obhajilni mizi je bila vzidana na listni strani)/
Napis:
REVERENDVS DOMINVS M. PETRVS MITSCHE
SACERDOS EXEMPLARIS VITAE SEDVLVS TEM-
PORE PESTIS ANNO MDCLXXX AC
ALIAS PER ANNOS XVI IN VINEA DO-
MINI HVIVS PAROCHIAE OPERARIVS
IN HOC TVMVLO REQVIESCIT A
LABORIBUS SVIS OPERA ENIM EIUS
SPOVVNTUR EUM.
OBIIT DIE IIII. IUN. ANNI MDCLXXXVIIII.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Častiti gospod Peter Mitsche, duhovnik vzglednega življenja za časa kuge leta 1680, pa tudi sicer skozi 16 let v gospodovem vinogradu te župnije delavec. V tem grobu počiva od svojega truda. Njegova dela pa mu sledijo. Umrl 4. junija 1689.
11. Nagrobnik kraigovskega prošta Sebastijana Vinoschicha
/V prezbiteriju na levi strani v lepem okvirju napis/
Napis:
HIC IACET REVERENDISSMVS D.D. SEBA-
STIANVS VINOSCHICH OLIM IN GREICH
PRAEPOSITVS EPISCOPI GVRCENSIS VICARIVS
GENERALIS. VIXIT ANNOS LXXIII.OBYT ANNO
MDCLIX DIE II.FEBR. GLORIA DIVINAE STV-
DIOSISSIMVS SVA DVM SANVS VIVERET DEO
DONAVERAT HVIC VICISSIM DEVS PRO ME-
RITIS COELVM DEDIT. GRATA VERO BENE
FACTORI SVO CLAGENFVRTENSIS IESV
SOCIETAS HANC MEMORIAM POSVIT.
Prevod ravenskega župnika Jaroslava Kotnika:
Tu leži pokopan prečastiti gospod Sebastijan Vinoschich nekoč prošt v Kraighu, krškega škofa generalni vikar. Živel je 73 let, umrl leta 1659, 2. februarja. Zelo je skrbel za božjo čast, še ko je zdrav živel, je vse Bogu daroval. Bog pa mu je za zasluge dal nebesa. Svojemu dobrotniku hvaležna celovška Jezusova družba pa mu je postavila ta spomenik.
Arhiv krške škofije/Archiv der Diozese Gurk, Pfarre Eberndorf/župnija Dobrla vas, škatla 78, mapa Pfarre Kottelach, Status Habitualis; Vinko Skitek, Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek, Ravne na koroškem, 2019, sr. 241, 242.