Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    Prihod Svetega Duha, ki ga slavimo na binkoštni praznik, označujeta dve podobi: vihar in ogenj.
    "Tedaj je nastal nenadoma z neba šum, podoben bližajočemu se silnemu viharju, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so obstali nad slehernim po eden" Vihar.
    V pogovoru z Nikodemom je že Jezus sam ponazoril delovanje Duha: "Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha"
    Drugo znamenje Duha je ogenj, ki osvetljuje, ogreva, očiščuje. Jezus je rekel zase: "Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako želim, da bi se že vnel!"
    Pred Svetim Duhom je treba izpostaviti sebe razpihati tisto živo iskro v duši, ki tolikokrat ostane skrita pod pepelom in se nikdar ne razvname.
    Izpostaviti se očiščujočemu ognju Duha, v katerem bo zgorelo vse, kar nas prerašča, duši in oklepa.
    Sem pripravljen na očiščenje? Koliko je v meni prižgana svetilka vere, ki sveti, ogreva, prižiga ...?
    Naj bo po podobi viharja ali ognja ali po kaki drugi podobi, binkoštno praznovanje želi v nas prebuditi tisto veličastno življenje, v katerega smo bili pri zakramentu svetega krsta vcepljeni.
    Naj nas binkoštni praznik povabi k molitvi:
" Pridi, Sveti Duh, na naša mesta, hiše, družine, na oči in srce.
    Brez tebe razpada življenje v vrsto nesmiselnih dni; brez tebe nas tehnika ubija,
    brez tebe so naše cerkve muzeji, brez tebe je molitev čvekanje.
    Brez tebe okamni naš nasmeh. Brez tebe je svet puščava.
    Pridi, Sveti Duh, naša praznina hrepeni po polnosti tebe, pridi, stvarnik Sveti Duh" (Gutl).