Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    Razmišljati o skrivnosti Trojice je kot da bi se odpravili odkrivati naše najgloblje korenine, kajti izhajamo iz Trojice in smo na poti k njej, podobno kakor rečna voda prihaja iz morja in se vrača vanj.
    Če je Bog ljubezen in prav to trdi krščanstvo, potem Bog ne more biti samotar, kajti ljubezen lahko obstaja le med dvema ali več osebami. Če je Bog ljubezen, mora biti v njem nekdo, ki ljubi, nekdo, ki je ljubljen in ljubezen, ki ju združuje.
    Sv. Trojica je največja potrditev, da je mogoče biti, enaki po dostojanstvu in različni po značilnostih. Ali ni prav to tista stvar, ki bi se je morali najprej naučiti, da bi živeli lepo na tem svetu? Da je namreč možno biti različnih barv kože, kultur, spolov, ras in vendar, kot ljudje, uživati enako dostojanstvo?
    Ta poduk naj najde svoje prvo in naravno mesto uresničevanja v družini. Družina bi morala biti zemeljski odsev Trojice. Sestavljena je iz ljudi, ki so različni po spolu (mož in žena) in po starosti (starši in otroci), z vsemi posledicami, ki izhajajo iz teh razlik: različna čutenja, različne potrebe in okusi. Uspeh družine je odvisen od tega, koliko bomo v tej različnosti znali težiti k višji edinosti: edinosti v ljubezni, zavzetosti, sodelovanju.
    Sveta Trojica ima veliko sporočilo za današnji svet: Današnji praznik nas vabi naj se zazremo v skrivnost Svete Trojice, da bi premagali odvratno razdeljenost v družinah in v družbi in da bi premagali razlikovanja vseh vrst, ki prizadevajo ta naš svet. Vabilo, ki se zdi, da ga je slišati vsakokrat, ko se človek zazre v skrivnost Sv. Trojice, je: »Bodite eno, kakor smo mi eno.«