Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    Če obstaja Kristusov prihod, ki se bo zgodil tistega poslednjega dne, je tudi prihod, ki se dogaja vsak dan. To je prihod v milosti, tihi prihod, ko Gospod
diskretno trka na naša vrata s svojo besedo, s svojim navdihom, ko Jezus trka s kakšnim dogodkom, s trpljenjem, preizkušnjo …
    V knjigi Razodetja vstali Jezus ponovno povzame podobo gospodarja, ki prihaja in trka na vrata, toda tu uporablja glagole v sedanjiku in ne več v prihodnjiku: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Jezus zdaj stoji pri vratih našega srca.
    Angleški slikar Holman Hunt je dobil navdih prav ob tem verzu za znano sliko, ki jo je naslovil Kristus, luč sveta. Jezus stoji pred vrati, ki jih je preraslo trnje in plevel. Pravkar je potrkal in čaka na odgovor. Nekdo, ki je bil zelo natančen in pedanten v detajlih, je slikarju pripomnil, da je na njegovi sliki vendarle napaka: »Na vratih ste pozabili naslikati kljuko« (dejansko je videti odprtino za ključ, ni pa sledu o kljuki). Slikar mu je odgovoril: »Nikakor, to sem naredil namenoma. Na teh vratih je ena sama kljuka in ta je na notranji strani.« Hotel je reči, da moramo mi odpreti Kristusu, ki trka. On spoštuje našo svobodo; trka in čaka, ne vstopa nasilno.
    Vsak od nas bi se moral zavedati, da je za temi zaprtimi vrati on sam; da se vse to dogaja tik pred vhodnimi vrati njegove hiše, njegove duše. Spontano človek pomisli na svarilo, ki smo ga slišali na začetku: »Bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka«.
    Prosimo Svetega Duh naj nam pomaga odkriti, kaj za vsakega od nas v določenem trenutku pomeni odpreti vrata Kristusu in katera vrata mu moramo na poseben način odpreti: ali vrata razuma, ali vrata srca, ali vrata naših čustev, ali vrata naših financ.
    Jezus se pogosto pojavlja anonimno ali celo preoblečen. Ne tako, kakor ga vidimo na Huntovi sliki, z njemu lastnimi dolgimi lasmi, s trnjevo krono, s kraljevskim plaščem, ampak v oblačilu revežev, potrebnih, trpečih. Bodimo pozorni, da ne bomo zamudili priložnosti.    
    Jezus v današnjem evangeliju obljublja učencu, ki ga bo našel pripravljenega in s podobo gostije nakazuje večno srečo izbranih: »Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: "Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel."
    Naj bi nikogar od nas ne našel z ugaslo svetilko in bi bil za vedno izključen z gostije življenja!