Poglej - beri - razmisli - živi >>>

    Jezus nas pozna in zlepa ga kaj ne preseneti. Nekaj ga pa je: od deset očiščenih, ozdravljenih gobavcev je prišel samo eden, da bi se zahvalil in še ta je bil Samarijan - tujec.
    Nehvaležnost je plačilo sveta, stara resnica. Slepi in gluhi smo za toliko dobrega, kar ga prejemamo od drugih, vse to se nam zdi že kar samo po sebi umevno.
    Apostol Pavel nas v pismu Korintčanom vprašuje: "Kaj pa imaš, česar nisi prejel?" že to, da smo, je božji dar. Da živimo, mislimo, se zavedamo sebe in sveta okrog nas.
    Zavest obdarjenosti - ustvarja držo hvaležnosti – drža hvaležnosti nas usposablja, da darove sebično ne zadržimo zase, ampak s prejetimi darovi bogatimo, razveseljujemo druge. Resnična hvaležnost do Boga je v tem, da prejete darove nesebično podarjamo naprej.
    Ni slučaj, da je evharistija, to največje bogoslužje dejanje naše vere, dobesedno zahvaljevanje.  Današnja božja beseda, srečanje z živim Bogom pri evharistični - zahvalni daritvi nas vzpodbuja k molitvi:

• Gospod odpri mi oči in srce, da bom videl tvojo dobroto, ki mi jo vsak dan izkazuješ.
• Gospod napolni me z veseljem in radostjo ob spoznanju obdarjenosti, naj postane moje življenje čudoviti zapis velikih božjih del
• Gospod naj moja hvaležnost postane življenje, ko bom s tvojimi darovi, ki sem jih prejel obdarjal in razveseljeval druge. AMEN.